Lokacija in kratka zgodovina centra

Center se nahaja v neposredni bližini avtocestnega priključka Domžale in je oddaljen od Ljubljane približno 15 km, od Oddelka za zootehniko na Rodici pa 5 km. Zemljišča in objekte je pred več kot 30 leti Biotehniška fakulteta odkupila od takratne Agroemone. Takoj po nakupu je Biotehniška fakulteta pristopila k obnovi in dograditvi objektov. Konjeniški del je bil dograjen k najstarejšemu hlevu in glavni stavbi, ki sta bila zgrajena leta 1580 za potrebe gradu Krumperk. Od takrat so s presledki na tej lokaciji uhlevljeni konji. V letu 2009 smo center reorganizirali z namenom, da bo zadovoljeval vse večje zanimanje za izobraževanje na področju konjeništva.

Osnovna čreda in infrastruktura na centru

Center sedaj poseduje 15 lipicanskih konj, tri šetland ponije in tri islandske ponije. Del črede je namenjen reji avtohtone pasme lipicanskih konj, ki je osnova za prikaz dela in pridobivanje izkušenj na področju konjeništva. Vsi konji so vključeni v pedagoški proces, ki vključuje izobraževanje študentov ter ostalih in šolanje konj.

Center upravlja s približno 40 ha travnatih površin, ki se kombinirano uporabljajo kot pašniki in travniki za spravilo sena. V okolici hlevov so poleg pašnikov in izpustov še objekti za delo s konji kot so: travnato večnamensko vadbišče, dve peščeni maneži, ovalna proga prirejena za trening in tekmovanje z islandskimi konji, pokrito jahališče, lonžirni krog in sprehajalna

Prvi zapisi o gradu izhajajo iz leta 1338, ki ga izpričujejo kot dediščino plemiške rodbine Kreutbergov.

V 15. stoletju je bil v lasti rodbine Rusbach, ki je grad leta 1410 kot »Turn Chraw-perg« prodala Zellenbergerjem. Konec 16. stoletja je z dedno pogodbo prešel v roke rodbine Ravbarjev (nemško Rauber), ki so sezidali novo grajsko stavbo. Naslednji lastniki so bili Raspi (od leta 1631), nato grofje Thurn Valsassina, od leta 1840 plemiška rodbina Rechbach, ki so leta 1928 prodali posestvo zadnjemu lastniku, posestnici iz Ruš pri Mariboru, Stanki Pogačnik. Po 2. svetovni vojni je bil objekt nacionaliziran in oropan.

V svojem razcvetu je gospostvo Krumperk obsegalo področja krajev Dob (pri Domžalah), Ihan, Krtino, Brezovico in Studenec.

V bližini gradu je Jamarski dom in dve kraški jami, Železna jama in Babja jama. Na grajskem travniku v okviru Veterinarske fakultete v Ljubljani deluje Konjeniški klub Krumperk.

15. stoletje

Takratni dvor, ki je imel obliko stolpa, se prvič neposredno omenja leta 1410 kot Turn Chrawperk, še prej se po Valvasorju imenuje Thurn unter Kreutberg ali Thurn zu Kreutberg (predloga pod in pri torej označujeta solpasto stavbo ob neki drugi, pač večji in bolj znani grajski stavbi, ki je stala v bližini enako imenovanega gradu). Pet let kasneje se omenja turen Krawtperk in leta 1481 gesass Krawperkh.
Krumperk (skupaj s pripadajočimi posestmi) je v fevd leta 1517 od habsburžanov prejel Krištof Rauber. Takrat je stolp prišel v roke veljavne kranjske plemiške rodovine, ki si je pozneje pridobila posesti tudi na Štajerskem in v Dolnji Avstriji, pa celo na Erdeljskem in Frankolovskem. Med Rauberji so izstopali posamezniki, ki so se izkazali kot vojaški poveljniki ali v drugih, častljivih položajih. Tako je Gašper Rauber leta 1484 oblegal in premagal Erazma Leugerja – Jamskega, zadnjega roparskega viteza na Slovenskem. Ta podatek vsekakor zastavi vprašanje organizatorjem Predjamskega viteškega turnija, ki so Erazmu Predjamskemu odeli kostum iz 16. stoletja in tako celo doganjanje postavili v čas, ko je bil omenjeni lik že pokojni. Andrej Eberhard Rauber je bil znan po silni moči in dolgi bradi, v ljudski spomin pa se je s “Pesmijo o Ravberju” vpisal Adam Rauber, pri katerem velja omeniti datum 23. junij – Rauberjev dan (bitka pri Sisku, kjer je Adam Rauber odločilno prispeval k uspehu deželne vojske).

Ravberji, ki so okoli leta 1580 pozidali sedanji dvorec , so ga imeli v svoji posesti še v prvih desetletjih 17. stoletja, potlej je s poroko prišel v roke stare in prav tako imenitne kranjske plemiške rodovine Raspov, ki ga je posedovala malone dvesto let. Raspom so v posesti dvorca sledili leta 1803 grofje Thurn – Valsassina, leta 1840 baroni Rechbach, leta 1928 pa ga je kupil podjetnik Hinko Pogačnik iz Ruš – tako je prvič prišel v neplemiške roke.
Po drugi svetovni vojni so dvorec, v katerem je bila od leta 1942 dalje nemška vojaška šola, spremenili v okrevališče za oficirje JLA, po letu 1953 pa so nacionalizirani stavbi nekajkrat skušali dati novo namembnost, vendar brez posebnega uspeha. Krumperk, ki je zdaj po denacionalizaciji spet v zasebnih rokah, je doživel več občasnih intervencij spomenišče službe, ki so ga obvarovale popolnega propada.

Dvorec Krumperk sestavljajo štirje enonadstropni stanovanjski trakti, ki obdajajo pravokotno, na treh straneh arkadirano dvorišče. Ker je bilo dvorišče dvorca v času mojega obiska nedostopno, sem si fotografije dvoriščnih arkad “sposodil”. Vogali stavbe so okrepljeni z enako velikimi kvadratnimi stolpi, ki so višinsko izravnani s stanovanjskimi trakti. V severo-zahodnem stolpu so še ohranjene grajske ječe z okovanimi vrati.
Danes je v dvorcu arhiv. Biotehnična fakulteta je v bližini uredila Konjeniški center, kjer potekajo konjeniške prireditve, nudijo pa tudi tečaje jahanja in rekreacijsko jahanje. Nedaleč stran proti vzhodu se nahaja naslednja zanimiva turistična točka, Železna jama.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: “Gradovi na Slovenskem”, Cankarjeva založba, 1987, ISBN 86-361-0280-4
Stopar, Ivan, Dr.: “Grajske stavbe v osrednji Sloveniji – I. Gorenjska (Območje Kamnika in Kamniške Bistrice)”, Viharnik, Ljubljana, 1997, ISBN 961-6057-12-X

Kontaktni podatki:
Leta 1997 je bil kot lastnik naveden Hinko Pogačnik

Spletne povezave:
Grad Krumperk
Burger.si – Slovenia Landmarks: Krumperk

Prireditve:
V dvorcu ne, v neposredni bližini (kjer je konjušnica) pa potekajo občasno konjeniška tekmovanja. V jugo-zahodnem stolpu dvorca imajo celo hranjene preskakovalne ovire za konje.